PROCESIRANJE ČUSTVENIH PROBLEMOV S POVEZANIM DIHANJEM I. DEL

Povezano dihanje je verjetno najbolj naraven način procesiranja čustvene energije naše podzavesti, zaradi katere v določenih situacijah ravnamo neracionalno, prestrašeno, razburjeno ... Tehnike povezanega dihanja najdemo pod različnmi imeni, najbolj znana pa so rebirthing, proces prisotnosti in holotropsko dihanje. Bistvo vseh je povezano dihanje kot takšno, razlike med njimi pa se nanašajo bolj ali manj le na dolžino vdiha in izdiha – lahko sta približno enaki dolga, povezano dihanje pa lahko temelji tudi na poudarjenem vdihu ali izdihu. Dejstvo pa je, da večina avtorjev tekstov, ki se nanašajo na povezano dihanje razmeroma malo piše o včasih sila neprijetnih spremljajočih pojavih, do katerih pride pri rednem izvajanju katerega od načinov povezanega dihanja, z izjemo hiperventilacije, ki jo omenjajo skorajda vsi. Zaradi boljšega razumevanja ostalih spremljajočih pojavov si najprej oglejmo, kaj se pri povezanem dihanju sploh dogaja , kakšne energije se začnejo pri tem procesirati in v katere smeri lahko tovrstno procesiranje uide našemu nadzoru.

Kaj je v naši podzavesti? Poenostavleno povedano, delujejo v naši podzavesti tri glavna gibala: a) Individualni duh (osebni vorteks), ki nas usmerja k ekspanziji. b) Nesprocesirana čustvena energija, ki jo je C.G. Jung imenoval sence, E. Tolle pa bolečinska telesa. Zametki večine bolečinskih teles nastanejo do sedmega leta starosti, kasneje pa se le še krepijo tista bolečinska telesa, ki so že v nas. V grobem jih delimo na dva tipa: - Fiksacijski tip, ki nastane takrat, ko bi se želeli aktivno čustveno izraziti, pa se zaradi nekega razloga ne; npr. ob bolečini ne zajokamo zaradi »pravila«, da fantje ne jokajo, ne izrazimo jeze, ker je to pač grdo ... Temu tipu bolečinskega telesa pogostokrat pravijo tudi potisnjena čustvena energija. - Disociacijski tip bolečinskih teles pa nastane takrat, kadar doživimo npr. stres, ki ga nismo sposobni prenesti. Npr. – oče se krega na majhnega otroka, ki bi iz te situacije najraje pobegnil, a seveda ne more, ker bi s tem očeta še bolj ujezil; del njegove zavestnosti zato zapusti fizično telo in na astralni ravni ustvari kopijo izkušnje, v kateri ostane del otrokove energije/zavestnosti, ki jo je v telesu potem posledično manj. c) Kontrolni mehanizmi, ki so tudi oblika ujete čustvene energije, »poskrbijo« pa za to, da se fiksacijska in disociacijska bolečinska telesa ne sprocesirajo. V konceptu kontrolnih mehanizmov ima pomembno vlogo t.i. »racionalni um« oziroma okrepljena mentalna aktivnost, s katero želimo izkontrolirati določeno čustveno stanje, ki ga prepoznavamo kot neželeno.

Kako našteti trije segmenti podzavest vplivajo na naše vedenje in zdravje? Za majhnega otroka je praktično vse novo, zato je razumljivo, da v fazi otroštva doživlja številne situacije, v katerih nastajajo bolečinska telesa. Ko je torej zaradi nekega vzroka zavrt normalen tok čustvene enegije in na čustveni ravni nastane ena od oblik bolečinskega telesa, otrok najprej v želji, da neprijetno čustveno stanje obvlada, nezavedno napne fizično telo, v delu možganov pa istočasno pride do energijske anomalije. V katerem delu možganov se bo ta zgodila, je odvisno ne le od konfliktnega področja, ampak tudi od načina, kako ga doživimo (čustvena reakcija, povezana s situacijo, ki jo prepoznamo kot ogrožujočo, je npr. lahko strah, sovraštvo, jeza ...). Vsak del možganov pa je povezan z določenim organom, sistemom ... in glede na to, kateri del je energijsko prizadet, se ta anomalija prenese na pripadajoči organ/sistem, ki postane hiper ali hipo aktiven. Skozi proces nastajanja bolečinskih teles se tako z destruktivnimi vsebinami »polni« naša podzavest, v mišicah in tetivah se skladišči napetost, v organih in tkivu pa energijski presežki in primankljaji. Zanimivo je, da tudi Kitajci pravijo, da se v petih glavnih organih kopičijo »čustvene smeti« in sicer v ledvicah tiste, ki se nanašajo na strah, v jetrih na jezo, v pljučih na žalost, v srcu na občutke krivde in prizadetosti, v vranici pa skrb in tesnobo. Zaradi navedenega pride v sistemu avra-fizično telo do številnih procesov, ki vplivajo na naše zdravje, razpoloženje in situacije, ki se nam v življenju dogajajo: - Bolečinska telesa so po sestavi iz dela naše energije in dela bolečine, ki je vanjo ujeta. V avri formirajo energijske otoke, ki so ločeni od sistema in začnejo funkcionirati kot zasebne entitete. Energija bolečine, ujeta v njih, privlači dogodke, v katerih bomo spet izkusili enak tip bolečine, da bi se »nahranila«. - Individualni duh (osebni vorteks) deluje v podobni smeri, a z dugačnim namenom. Njegov namen je ponovna celovitost sistema, zato tudi ta privlači dogodke, v katerih bi se bolečinska telesa lahko sprocesirala. Problem pa je v tem, da lahko takšne situacije sprocesiramo le zavestno, ob soočenju s čustveno enegijo, ki jo prinašajo. To pa se ne zgodi zato, ker se zavedno ali nezavedno vklopijo naši kontrolni mehanizmi, ki želijo preprečiti, da izkusimo bolečino. Namesto da bi se z bolečino soočili, nezavedno napnemo telo in skušamo preusmeriti pozornost na kaj dugega. Zato so po vsaki takšni situaciji bolečinska telesa v nas močnejša, telo bolj napeto, organi pa bolj polni čustvenih smeti. Ob tem naj omenim le še to, da deluje osebni vorteks tudi tako, da konstantno izkušamo stanje nezadovoljstva in nas tako usmerja na spremembe, katerih pa običajno nismo sposobni udejaniti, saj za to nimamo energije. Bolečinska telesa in posledice, ki jih v telesu povzročajo, so namreč velik porabnik naše energije. - Fizično telo se skuša te enegijske nesnage osvoboditi tako, da jo poskuša sprocesirati skozi bolezenska stanja. Po dr. Hamerju, tvorcu nemške »Nove medicine« je bolezen poskus telesa, da sprocesira bolečinska telesa. A kaj se zgodi, ko zbolimo? Vzamemo tabletko in procesiranje na fizični ravni se zaustavi – vsi čustveni vzroki, zaradi katerih je do bolezni prišlo, pa so še vedno v naši podzavesti oziroma sistemu aura.fizično telo. Dr. Hamer zato trdi, da je 90% zdravil predpisano brez potrebe oziroma da celo zavirajo naravne procese samozdravljenja

Proces nastajanja in krepitve bolečinskih teles vpliva na disperzijo našega fokusa in ciljnih struktur, ter seveda zavira delovanje tistega dela nas, ki mu pravimo nepogojeni jaz ali »notranji opazovalec«, s tem pa na našo (ne)sposobnost, da smo v danem trenutku prisotni. Zato se nam konstantno dogaja,da smo fizično sicer »tukaj in sedaj«, v mislih pa nekje drugje in v preteklosti ali prihodnosti. Kontrolni mehanizmi pa vplivajo še na nekaj – zavirajo pretoke naše čustvene energije, tako da izgubljamo zavedanje številnih občutkov, življenja pa se ne znamo več veseliti. Pravzaprav gre pri vsem skupaj za to, da je v hujših primerih toliko naše zavestnosti ujete v bolečinska telesa, da v nas ni več »tistega«, ki bi se življenju lahko veselil.

Toda zakaj do nastanka bolečinskih teles sploh prihaja? Na internetu je moč najti zanimiv filmček, v katerem nek moški v sobi, polni tehnične opreme, izmeri, kakšna je obremenjenost njegovega telesa s tehničnimi sevanji. Ustrezni instrument seveda zazna znatno obremenitev telesa s tehničnimi sevanji, ki pa pade na nič v trenutku, ko se možakar dotakne nekakšne plošče, ki je ozemljena. Na podoben način deluje tudi naš sistem avra-fizično telo. Ljudje, ki imajo dober stik z energijo Zemlje, lahko destruktivne energijske naboje stresnih situacij ozemljijo oziroma sprocesirajo. Vendar pa je problem naše kulture zavestnost v glavi oziroma slaba povezava z enegijo Zemlje. TAO recimo uči, da bi moralo biti 70% naše zavestnosti pod popkom, 30% pa nad njim; v naši kulturi pa je ravno obratno, zato toliko problemov s stresom, depresijo ... Naša povezanost z energijo Zemlje je premo sorazmerna z odprtostjo prve čakre, močjo eteričnega telesa in zdravjem vranice, katere funkcija je med drugim tudi to, da z energijo napaja eterično telo. Problem pa je v tem, da ima večina šibko tako prvo čakro kot tudi eterično telo. Zakaj? Otrok mora povezavo z Zemljo prek prve čakre in moč eteričnega telesa šele razviti. Startno kapaciteto ozemljevanja/procesiranja stresnih situacij ima seveda šibko, ustrezno pa jo lahko razvije s pomočjo uravnotežene matere, ki razume proces in vlogo materinstva. Že v prvem delu sem omenil, da je za majhnega otroka vse novo in seveda marsikaj od tega tudi stresno, v kar so vključene tudi njegove morebitne nezadovoljene osnovne potrebe. Ko doživi stresno situacijo, zajoka – jok ima pri tem vlogo ozemljevanja/procesiranja te situacije. Vendar pa so številne takšne situacije zanj »pretežke« - ni jih sposoben ozemljiti/sprocesirati sam. Za to potrebuje pomoč matere, ki mu pri tem pomaga z golim objemom. Pogoj za to pa je, da je mama mirna in osredotočena. V smislu krepitve eteričnega telesa potrebuje otrok takšno objemanje vsaj do desetega leta starosti, vendar pa ga ne dobi v zadostni meri – včasih mati nekatera njegova destruktivna čustvena stanja, ki bi jih lahko »ozdravil« objem prezre in si pač misli, da je otrok trmast. Po drugi strani mora imeti njegov sistem tudi priložnost, da razvije moč samozdravljenja, ki je tudi povezana z odprtostjo prve čakre in močjo eteričnega telesa. Te ne more razviti, če dobi za vsako malenkost tabletko. Nasploh je zadeva z razvojem eteričnega telesa zelo kompleksna – to se v energijskem smislu razvija, kadar otrok počne stvari, ki jih počne rad in ne počne stvari, katerih nima rad, kadar pa je obratno, nastajajo v eteričnem telesu energijski zastoji, razvoj pa je upočasnjen. Dejstvo pa je, da imajo danes starši poleg tega, da živijo stresno življenje vedno manj časa za otroka, da ne skušajo odkriti in mu pomagati razviti njegovih potencialov, ampak ga vzgajajo tako, da bo z njim »čim manj problemov«, zato je razumljivo, da otrok zraste v mladostnika in kasneje odraslega, s šibkim eteričnim telesom in kopico bolečinskih teles. Šibko eterično telo in nesposobnost ustreznega ozemljevanja destruktivnih čustvenih energij, pa tudi pri povezanem dihanju botrujeta neprijetnim spremljajočim pojavom, o katerih bo govora v tem članku.

Povezano dihanje V Zenu sta znani dve pravili: - »Ko greš skozi temen gozd, globoko dihaj«. - »Ko pride do boleče situacije, se ji posveti, kot da te je obiskal najboljši prijatelj.« Obe pravili se seveda nanašata na dejstvo, da lahko človek z razmeroma odprto prvo čakro in zdravim eteričnim telesom destruktivne energije sprocesira in ozemlji zgolj tako, da je nanje osredotočen in ob tem globoko diha. Takšno dihanje nam pomaga dvigniti raven energije, um pa pri tem v veliki meri avtomatično utihne, tako da se lahko na dano situacijo optimalno odzovemo. Kaže, da je znanje o tem v nas inkodirano, saj začnejo ljudje z odprto prvo čakro in zdravim eteričnim telesom ob stresnih situacijah globlje dihati spontano, pa tudi takrat, kadar se zbudimo sredi nočnih mor, pogostokrat opazimo, da dihamo globoko in povezano. Vendar pa se večina v stresnih situacijah ne odzove tako. Destruktivne energije se namreč procesirajo predvsem v našem trebušnem delu, tam pa energije/zavestnosti večina nima dovolj, saj se skozi proces odraščanja in zorenja, ki temelji na različnih pravilih in mentaliziranju, energija/zavestnost dviga proti glavi. Namesto da bi torej destruktivne čustvene naboje preprosto zavestno spustili prek sistema in jih ozemljili, se začnemo na ravni šeste čakre spraševati, zakaj, kdaj in kje je do njih prišlo, kar je seveda čisto mentaliziranje, značilno za nivo zavestnosti tretje čakre, v katerem smo prepričani, da se vse stvari dogajajo v vidni verigi vzrok-posledica. Vendar pa ima vse vidno tudi svoje nevidno ozadje in če poznamo princip nastajanja in krepitve bolečinskih teles, je jasno, da skoraj nobeno od njih ne nastane iz enega samega vzroka, pač pa so vzroki prepleteni in povezani z določenimi slabostmi, ki so lahko tudi nasledne. Na teh dejstvih torej temeljijo tehnike povezanega dihanja, pri katerih želimo načrtno ozemljiti destruktivne dele bolečinskih teles, našo energijo, ki je v njih ujeta, pa ponovno integrirati v avrično polje. Pri tem prihaja do zavestnega soočanja z destruktivnim nabojem bolečinskih teles, ki se jih lahko v posameznem ciklu dihanja sprosti celo več – pri tem pa sploh ni pomembno, zakaj, kdaj in kje so nastala. Nasploh je precej koristneje, če pojem ozaveščanja razumemo kot večdimenzijsko zavedanje problema, ne pa kot poskus ugotavljanja, zakaj je do njega prišlo, saj so vzroki preveč prepleteni; in nenazadnje – ljudje, ki redno prakticirajo TAO, so kot populacija verjetno najbolj zavestni, vendar pa jih v tem pristopu sploh ne zanima, od kje izhajajo določene težave, ki se občasno pojavijo. Preprosto poskrbijo za to, da se zavedajo vsakega trenutka in jih preprosto sprocesirajo »v hodu«.

Zastopanje in posredovanje
Tadej Pretner s.p.

Matična številka: 1345001
Davčna številka: SI 55835902
TRR: 03110-10000 17909, SKB banka d.d., Ljubljana

Tel.: 041 454 900
tadej.pretner@gmail.com